Pretekle aktivnosti TK Gora

Prednovoletna turnosmučarska zabava bo tudi letos pri Žibertu. S seboj prinesi darilo v vrednosti približno 10 € (za srečelov) in predvsem veliko pozitivne energije.

V četrtek 7.12.2023, bo naše tradicionalno srečanje ob obletnici ustanovitve Turnega kluba Gora ponovno v koči na Rašici. Pričetek praznovanja bo več ali manj točno ob šestih, z večerjo ob 19. uri. Za vse, ki jih je strah ponoči same hoditi se bodo okoli pete ure spontano organizirali skupinski pohodi z različnih izhodišč. V primeru snega je obvezna popolna turnosmučarska oprema, v vsakem primeru pa prinesite s seboj veliko dobre volje. Več podrobnosti bo objavljeno kasneje.

Pred 40. leti - 27.oktobra 1983 so Stane Belak - Šrauf, Pavle Kozjek, Marjan Kregar in Emil Tratnik v jasnem vremenu a orkanskem vetru dosegli vrh Gangapurne 7455 m preko še nepreplezane severne stene. Ostali člani odprave smo bili še Boris Kofol, Marjan Brišar, Vid Mesarič in Dare Alič. Skoraj ni bilo stvari, ki nam ne bi povzročala težav - na letalu izgubljeni šotori, armature za višinske šotore, smučarske palice, nato pa zapleti s carino, stavke nosačev, podivjane mule, novozapadli sneg, poškodbe dveh članov ekipe in časovna stiska. A na koncu se je vse dobro izšlo. Vse dogajanje je kasneje Šrauf v domačem časopisju označil kot "pekel na Gangapurni".

Republika Kirgizistan je država, ki se nahaja v Srednji Aziji. Geografsko jo zaznamujeta gorski verigi Tien Shan in Pamir, ki predstavljata 92% površine celotne države. Državo tudi zaznamujeta zelo obsežna tektonska in seizmična aktivnost ter aridno ali suho podnebje. Zaradi tega je to območje, ki je idealno za ohranitev kamninskih plazov skozi daljša časovna obdobja. Ravno kamninski plazovi pa so glavna tema poletne šole, ki jo vsako leto organizirata Dr. Alexander Strom in Prof. Kanatbek Abdrakhmatov. Poletne šole sem se udeležil v mesecu avgustu leta 2022. Svojo pot in zanimivosti, ki sem jih videl, vam bom tudi predstavil.

4. februarja leta 2006 je skupina štirih francoskih turnih smučarjev stopila na smuči v Podbrdu in začela dolgo prečenje Alp vse do Grenobla. Zgodbo so zaključili po dobrih dveh mesecih, 16. aprila. Prečenje Alp s turnimi smučmi je velik izzivi, tudi logističen. Kako je turna potekla nam bosta predstavila člana te oprave, Thierry Duffar in Bernadette Jalifier. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku. Spletna povezava

Kmalu bo zadišalo po snegu in poletne dejavnosti se bodo počasi umaknile turnosmučarski sezoni. Zato se bomo ponovno zbrali in se pogovorili o svojih podvigih v pretekli zimski in poletni sezoni. To je priložnost, da pokažeš in poveš kaj več o svojih turnosmučarskih, kolesarskih, pohodnih, plezalnih, veslaških, jadralskih in vseh drugih dogodivščinah. Pridi, prinesi svoje slike in drug material - z veseljem ti bomo prisluhnili.

Na piknik ste vabljeni vsi, ki ste na kakršenkoli način povezani s turnim smučanjem ali imate radi dobro družbo.

Prosimo vas, da udeležbo na pikniku najavite najkasneje do 22. maja 2023, po elektronski pošti na naslov piknik@turni-klub-gora.si z navedbo imena in priimka udeleženca. Posebej navedite svoje želje za hrano, če ne jeste mesa (čevapčiči, klobase, piščanec…), še posebej pa vas prosimo, da navedete želje glede vrste in približne količine pijače, če ne pijete piva. Prispevek, ki ga boste plačali na pikniku, je za posameznika 25 evrov.

Do prostora za piknik z ljubljanske obvoznice zavijete na odcep za Podutik in pri naslednjem semaforju zavijete levo in po makadamski cesti tik ob avtocestnem priključku do cilja. Podrobnejši prikaz poti boste našli na spletni strani: https://piknik.prikozolcu.si/lokacija/

Prostor za piknik je pokrit, zato bo piknik v vsakem vremenu. Hrane in pijače bo dovolj, poskusili pa bomo poskrbeti tudi za posebne želje. Dodatna pojasnila lahko dobite pri Alešu ali Andreju na naslovu piknik@turni-klub-gora.si in na spletni strani www.turni-klub-gora.si/Gora/piknik/piknik-2023.html.

Na kosovsko Brezovico smo šli iskat firn. Pred enim letom smo šli iskat pršič in smučali po zmrznjenem snegu. Letos smo pa zato dobili vsako noč svež pršič. Možnost za turno smučanje so neskončne. Za razliko od položnih makedonskih pobočij Šar planine, so kosovska pobočja strma in bolj podobna našim Alpam. Sveže zapadli sneg in ne najlepše vreme sta nam preprečila ambiciozne cilje. Je pa bilo zato bolj zabavno. Smučali smo vsak dan. Uživali v kulinariki. In bilo je tako fajn, da smo naše bivanje podaljšali še za en dan in za nagrado v najlepšem vremenu naredili najlepši turni smuk.

Islandija je bila že kar nekaj časa na seznamu mojih turnosmučarskih želja. Letos so bili planeti očitno le v pravi konstelaciji, tako da smo 17. marca odleteli proti Reykjevku, kjer smo se sestali z našimi kolegi iz Grenobla. Najprej smo obiskali polotok Snæfellsnes od koder smo kar iz obale opazovali kite. No, ti le niso priplavali tako blizu, da bi jih lahko hranili iz roke. A na Islandijo smo prišli predvsem zaradi smučanja, zato smo s pogledi bolj kot kite, iskali v meglo zaviti Snæfellsjökull. Na dan vzpona na ta markantni ugasli ognjenik, znan tudi po romanu Julesa Verna Potovanje v sredino zemlje, so nam bili Troli presenetljivo naklonjeni, ne vedoč, da smo že takrat porabili vse njihove bonus točke. Pomrznjen nos in lice dveh članov ekipe pa sta bila tudi jasno sporočilo, da skromna višina Islandskih gora ni tisto merilo, po katerem bi lahko presojal o resnosti ture. V naslednjih dneh bivanja, ko smo se preselili na sever otoka, v bližino drugega največjega mesta Akureyrija, pa so nas Troli na najrazličnejše načine preizkušali. Če sem že odnesel celo kožo, sem pa ostal brez kož. Tako kot Majda. Več boste lahko izvedeli na predavanju.

Ste se kdaj spraševali, katera žival je pred vami hodila po poti, po kateri hodite vi? Ste imeli kdaj občutek, da vas nekdo opazuje? Zaradi zgodb, ki smo jih poslušali že kot otroci, že razmišljanje o tem pri večini od nas vzbudi strah in nelagodje. Na predavanju vam bomo člani društva Dinaricum predstavili navade in značilnosti naših velikih zveri - volka, risa in medveda, pokazali, kako izgledajo njihove sledi, kakšne ostale sledi puščajo v okolju, kako jih razločevati od (sledov) drugih živali, kako se obnašati v njihovi bližini in vam poizkušali razbliniti (morebitne) strahove, povezane z miti o teh živalih. Če bo čas in zanimanje, se lahko pogovorimo tudi o škodah, ki jih povzročajo na imetju ljudi, v luči katerih največkrat slišimo za te živali v medijih. Naš namen je, da bi po predavanju v naravo hodili z drugačnimi očmi in občutki, predvsem pa brez strahu do njenih prebivalcev.

»... S sedla se nam pokaže mogočni Breiter Grieskogel (3287 m) na katerega smo bili namenjeni. Ko se ledenik postavi pokonci, smuči na nogah zamenjamo z derezami. Lidija in Michel sta hitra in se vzpneta povsem na vrh in z njega tudi odsmučata, preostali del ekipe pa obrne kakšnih 50 do 100 višinskih metrov pod vrhom, saj je ura že pozna. Ko strmina popusti, Genevieve ob zavoju nerodno pade. Toži o bolečini v kolenu. Hiter pregled pokaže, da s smučanjem ne bo mogla nadaljevati...“.
Takole sem poročal o našem turnem smučanju v Stubajskih Alpah (kakšen je bil razplet, si lahko preberete v arhivu za leto 2020, Stubajske Alpe, Damjan_S.). Prav malo je namreč treba, da se naša tura zaradi poškodbe nekoga v moštvu naenkrat precej spremeni. Takrat je pomembno znanje prve pomoči. Tokrat bom obnovili znanje prve pomoči pri nekaterih najpogostejših poškodbah na turni smuki, predvsem o imobilizaciji poškodb kosti in sklepov. Tudi praktično.

Zakaj bi se na Islandijo odpravili pozimi? Po naši izkušnji bi v viharjih, dežju in ob predragem pivu nasrkal tudi najbolj prekaljen turni smučar. Užival bi kvečjemu na toplem ob ovčji obari, pristnem domačem Parodontaxu in branju islandskih sag. Za vmes pa bi si popestril popotovanje z lokalnimi znamenitostmi, kot so vulkani, slapovi, ledeniki, islandski konji, tjulnji in mogoče, z veliko sreče, tudi troli. Iskali smo trole, našli smo Auroro!

Na svečnico pred dobrim stoletjem je bil ustanovljen Turistovski klub Skala. V spomin na ta dogodek se bomo pridružili tradicionalnemu večernemu sprehodu na Rožnik. Dobimo se ob 19. uri pred Muzejem novejše zgodovine.

Kaj čaka pohodnika na poti od morja do vrha in v kraterju? Podana bo logistika in informacije, ki jih ni najti na spletu. Atalaia de Fogo 2692, Tope de Coroa 1982.....in na drugi otok.....in še višje.....in še bolj proti severu.....Ponta do Pico 2351. Če si boste na katerega od njih zaželeli iti tudi vi, bo namen srečanja izpolnjen.

Predavatelj in avtor fotografij Stanislav Čičerov je v preteklih osmih letih na več kot štiristotih izletih po Sloveniji fotografiral tudi dnevne metulje in se dodobra seznanil s to obliko insektov, katerih številčnost se zaradi nepopravljivih posegov človeka v naravno okolje nezadržno zmanjšuje. Zato že nekaj let s pomočjo razstav fotografij dnevnih metulje in predavanj opozori javnost na pereč problem njihovega izginjanja.
Če število metuljev v nekem življenjskem okolju hitro upada, to pomeni, da je s tem okoljem nekaj narobe. Posledice porušenega naravnega ravnovesja pa bomo prej ali slej občutili tudi mi.
Na predavanju bodo predstavljeni vsi slovenski dnevni metulji in njihov življenjski krog, nekaj časa pa bo namenjenega tudi ozaveščanju o njihovi pomembnosti ter ogroženosti. Predvsem pa bomo občudovali njihovo lepoto; nekateri so že tako redki, da jih kljub intenzivnemu iskanju pri nas kmalu ne bo več mogoče najti.
Kdor bo želel, bo po predavanju lahko dobil v dar plakat s štiridesetimi dnevnimi metulji in knjižico Metulji naši vrtov.

Ladakh je zvezna dežela Republike Indije in leži v enem izmed najvišjih območij sveta, v gorski verigi Himalaja. Konec julija in začetek avgusta letošnjega leta smo se z manjšo skupino sedmih ljudi odpravili v Ladakh na trekking. Območje je izjemno zanimivo iz kulturnega in zgodovinskega vidika, mene pa je zanimala tudi geologija območja. Ker v Ladakhu poteka geološko stičišče Azije in Indijske podceline, je posledično sama geologija območja precej pestra in je razdeljena na več različnih geoloških enot. Svojo pot in zanimivosti, ki sem jih videl, vam bom tudi predstavil.

---gora
3.144.96.159(0)
63150 (36678,35,26437)
2606 (1671,0,935)
www.turni-klub-gora.si

Arhiv preteklih aktivnosti Turnega kluba po letih