2023 - Četrtkovi večeri in ture TK Gora
2023 
2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998
Datum je spremenjen!
Na kosovsko Brezovico smo šli iskat firn. Pred enim letom smo šli iskat pršič in smučali po zmrznjenem snegu. Letos smo pa zato dobili vsako noč svež pršič. Možnost za turno smučanje so neskončne. Za razliko od položnih makedonskih pobočij Šar planine, so kosovska pobočja strma in bolj podobna našim Alpam. Sveže zapadli sneg in ne najlepše vreme sta nam preprečila ambiciozne cilje. Je pa bilo zato bolj zabavno. Smučali smo vsak dan. Uživali v kulinariki. In bilo je tako fajn, da smo naše bivanje podaljšali še za en dan in za nagrado v najlepšem vremenu naredili najlepši turni smuk.
Islandija je bila že kar nekaj časa na seznamu mojih turnosmučarskih želja. Letos so bili planeti očitno le v pravi konstelaciji, tako da smo 17. marca odleteli proti Reykjevku, kjer smo se sestali z našimi kolegi iz Grenobla. Najprej smo obiskali polotok Snæfellsnes od koder smo kar iz obale opazovali kite. No, ti le niso priplavali tako blizu, da bi jih lahko hranili iz roke. A na Islandijo smo prišli predvsem zaradi smučanja, zato smo s pogledi bolj kot kite, iskali v meglo zaviti Snæfellsjökull. Na dan vzpona na ta markantni ugasli ognjenik, znan tudi po romanu Julesa Verna Potovanje v sredino zemlje, so nam bili Troli presenetljivo naklonjeni, ne vedoč, da smo že takrat porabili vse njihove bonus točke. Pomrznjen nos in lice dveh članov ekipe pa sta bila tudi jasno sporočilo, da skromna višina Islandskih gora ni tisto merilo, po katerem bi lahko presojal o resnosti ture. V naslednjih dneh bivanja, ko smo se preselili na sever otoka, v bližino drugega največjega mesta Akureyrija, pa so nas Troli na najrazličnejše načine preizkušali. Če sem že odnesel celo kožo, sem pa ostal brez kož. Tako kot Majda. Več boste lahko izvedeli na predavanju.
Občni zbor bo letos v planinskem domu na Rašici.
Predlog dnevnega reda:
Ste se kdaj spraševali, katera žival je pred vami hodila po poti, po kateri hodite vi? Ste imeli kdaj občutek, da vas nekdo opazuje? Zaradi zgodb, ki smo jih poslušali že kot otroci, že razmišljanje o tem pri večini od nas vzbudi strah in nelagodje. Na predavanju vam bomo člani društva Dinaricum predstavili navade in značilnosti naših velikih zveri - volka, risa in medveda, pokazali, kako izgledajo njihove sledi, kakšne ostale sledi puščajo v okolju, kako jih razločevati od (sledov) drugih živali, kako se obnašati v njihovi bližini in vam poizkušali razbliniti (morebitne) strahove, povezane z miti o teh živalih. Če bo čas in zanimanje, se lahko pogovorimo tudi o škodah, ki jih povzročajo na imetju ljudi, v luči katerih največkrat slišimo za te živali v medijih. Naš namen je, da bi po predavanju v naravo hodili z drugačnimi očmi in občutki, predvsem pa brez strahu do njenih prebivalcev.
»... S sedla se nam pokaže mogočni Breiter Grieskogel (3287 m) na katerega smo bili namenjeni. Ko se ledenik postavi pokonci, smuči na nogah zamenjamo z derezami. Lidija in Michel sta hitra in se vzpneta povsem na vrh in z njega tudi odsmučata, preostali del ekipe pa obrne kakšnih 50 do 100 višinskih metrov pod vrhom, saj je ura že pozna. Ko strmina popusti, Genevieve ob zavoju nerodno pade. Toži o bolečini v kolenu. Hiter pregled pokaže, da s smučanjem ne bo mogla nadaljevati...“.
Takole sem poročal o našem turnem smučanju v Stubajskih Alpah (kakšen je bil razplet, si lahko preberete v arhivu za leto 2020, Stubajske Alpe, Damjan_S.). Prav malo je namreč treba, da se naša tura zaradi poškodbe nekoga v moštvu naenkrat precej spremeni. Takrat je pomembno znanje prve pomoči. Tokrat bom obnovili znanje prve pomoči pri nekaterih najpogostejših poškodbah na turni smuki, predvsem o imobilizaciji poškodb kosti in sklepov. Tudi praktično.
Zakaj bi se na Islandijo odpravili pozimi? Po naši izkušnji bi v viharjih, dežju in ob predragem pivu nasrkal tudi najbolj prekaljen turni smučar. Užival bi kvečjemu na toplem ob ovčji obari, pristnem domačem Parodontaxu in branju islandskih sag. Za vmes pa bi si popestril popotovanje z lokalnimi znamenitostmi, kot so vulkani, slapovi, ledeniki, islandski konji, tjulnji in mogoče, z veliko sreče, tudi troli. Iskali smo trole, našli smo Auroro!
Na svečnico pred dobrim stoletjem je bil ustanovljen Turistovski klub Skala. V spomin na ta dogodek se bomo pridružili tradicionalnemu večernemu sprehodu na Rožnik. Dobimo se ob 19. uri pred Muzejem novejše zgodovine.
Kaj čaka pohodnika na poti od morja do vrha in v kraterju? Podana bo logistika in informacije, ki jih ni najti na spletu.
Atalaia de Fogo 2692, Tope de Coroa 1982.....in na drugi otok.....in še višje.....in še bolj proti severu.....Ponta do Pico 2351.
Če si boste na katerega od njih zaželeli iti tudi vi, bo namen srečanja izpolnjen.
Predavatelj in avtor fotografij Stanislav Čičerov je v preteklih osmih letih na več kot štiristotih izletih po Sloveniji fotografiral tudi dnevne metulje in se dodobra seznanil s to obliko insektov, katerih številčnost se zaradi nepopravljivih posegov človeka v naravno okolje nezadržno zmanjšuje. Zato že nekaj let s pomočjo razstav fotografij dnevnih metulje in predavanj opozori javnost na pereč problem njihovega izginjanja.
Če število metuljev v nekem življenjskem okolju hitro upada, to pomeni, da je s tem okoljem nekaj narobe. Posledice porušenega naravnega ravnovesja pa bomo prej ali slej občutili tudi mi.
Na predavanju bodo predstavljeni vsi slovenski dnevni metulji in njihov življenjski krog, nekaj časa pa bo namenjenega tudi ozaveščanju o njihovi pomembnosti ter ogroženosti. Predvsem pa bomo občudovali njihovo lepoto; nekateri so že tako redki, da jih kljub intenzivnemu iskanju pri nas kmalu ne bo več mogoče najti.
Kdor bo želel, bo po predavanju lahko dobil v dar plakat s štiridesetimi dnevnimi metulji in knjižico Metulji naši vrtov.
Ura začetka vseh dogodkov je spremenjena na 19h!
5. januar 2023 ob 19.00
Maks Lavrenčič: Treking po Ladakhu skozi oči geologa
Ladakh je zvezna dežela Republike Indije in leži v enem izmed najvišjih območij sveta, v gorski verigi Himalaja. Konec julija in začetek avgusta letošnjega leta smo se z manjšo skupino sedmih ljudi odpravili v Ladakh na trekking. Območje je izjemno zanimivo iz kulturnega in zgodovinskega vidika, mene pa je zanimala tudi geologija območja. Ker v Ladakhu poteka geološko stičišče Azije in Indijske podceline, je posledično sama geologija območja precej pestra in je razdeljena na več različnih geoloških enot. Svojo pot in zanimivosti, ki sem jih videl, vam bom tudi predstavil.
