Pretekle aktivnosti TK Gora

Obnovili bomo ukrepe prve pomoči pri poškodbah zaradi mraza; pri ozeblinah, omrzlinah in splošni podhladitvi. Tudi praktično.
… Ko sva se zjutraj vsa trda postavila na noge, so bili trdi tudi najini čevlji. Gojzarji so mi primrznili na tla. Vzel sem poleno in jih odbil od desk, toda obuti jih nisem mogel. Usnje je bilo trdo kot kamen. Zakuril sem in zmrznjene čevlje položil čim bližje ognju. Jeziki plamena so včasih kar oplazili usnje, ki se je počasi zmehčalo. Obul sem torej čevlje, ko so bili še topli, čeprav mokri, na nogo so pa le šli. Kako bi sicer sestopila v dolino! O vzponu na goro že dolgo nisem več razmišljal. Toda groza! Desnemu čevlju je odstopil podplat. Bil je preblizu ognja in tako je lepilo popustilo. V vrečki s prvo pomočjo sem poiskal vrvico ter podplat za silo privezal k čevlju. Čez nogavico sem nataknil polivinilasto vrečko. Nekaj bo že zaleglo. Čevelj sem zdaj le s težavo spravil na nogo. Skrbelo me je za prste. Vrvica je preveč stiskala, da bi kri lahko normalno krožila. Toda sestopa brez podplata si nisem znal predstavljati… (glej Planinski vestnik 1995 (5), 220-223).

10. januar 2019 ob 20.00
Petra Vladimirov - Cici in Žana Andreeva - Mucki
Nepal: Trije prelazi - treking pod vrhom Eversta.

Mucki sem želela pokazati nepalsko Himalajo. Najprej sem se zakopala v raziskavo, ki bi obrodila karseda odročne kraje: s šest-tisočaki, z neuhojenimi potmi, s čim manj življa in komoditet. Kar seveda za tisto osnovno raven preživetja terja vsaj šotor, konzervo in kastrolo in bojda po nekih pravilih tudi vodiča. Ki pa bi se mu nemara lahko izognili, če bi bili kraji dovolj odročni. Vseno pa vse skupaj nanese kakšnih 20 kil, in to celih 14 dni, na najinih plečih. Veš kaj, Mucki, sva si rekli, pa pojdiva enkrat nekaj "res čist na izi". Nekaj takega z lodži, modroci in pekarnami najdeš pod samim Everestom, v območju Kumbu. Poti tam pa so tako uhojene, da "smerokaz" ni nujen. Je pa res, da do Everestovega baznega tabora derejo trume sprehajalcev, nekaj manj se jih odcepi v dolino Gokijskih jezer, skoraj znosno malo se jih potika po drugih stranskih variantah. Internet ti za to območje sugerira ultimativni treking, ki se mu reče "Tri prelazi". Ta preko prelazov Kongma La, Čo La in Renjo La poveže vse doline, ki se z osemtisoč-metrskimi očaki nad njimi kot pavov rep šopirijo nad Nameče Bazarjem. Če izvedeš še kak lateralni izlet, obdelaš (skoraj) vse, kar se v supergah obdelati da. Skratka, idealno za ležerno predstavitev in doživetje najvišjih kotičkov na Zemlji. Zadovoljna, da greva enkrat res le na slikovit dopust, sem se hvalila prijateljem, ki pa so novico sprejeli sumničavo. Ne brez razloga. Kar se je kmalu nepreklicno razodelo tudi meni. Mucki je že prvi dan v svoj notranji kompas vnesla koordinate in zasrepeno stopila na pot. Poleg tega je prav kmalu imela do pičice naštudirane vse druge nedolžne pohodnike, ki so imeli podobne načrte. In prav do poslednjega je bilo treba prehiteti. Pa ne da bi zato štartali ob 4h zjutraj, to bi bilo preveč očitno zagrebeno. Štartali sva med zadnjimi. Potem pa se je Mucki zazrla v breg, na piko vzela tistega, ki je bil na gori najvišje, in neizprosno pognala turbine. Postanek je bil mogoč šele na cilju. Ta pa je predstavljal naenkrat vsaj po dve etapi, ki jih predlagajo klasični itinererji, in to ne v enem dnevu, pač pa v pol. Druga polovica je bila rezervirana za poležavanja in obedovanja, kar je odtehtalo vsaj nekoliko. Nepalsko Himalajo je Mucki v slabih dveh tednih tako lahko spoznala temeljito, jaz pa premišljujem, da bi naslednjič nemara dopustovali v kakšnem mestu, na kakšnem festivalu, pa še tam bi se verjetno grebla za stole.

Najprej pet dni za prilagajanje v Nepalu, potem pa skok čez verigo Himalaje v deželo, kjer sem kar nekajkrat rekel: vaaaauuu...

21. februar 2019 ob 20.00
Petra Vladimirov - Cici in Žana Andreeva - Mucki
Evforija: 233 kilometrov Pireneje

Evforija je 233-kilometrska ultra tekaška preizkušnja, ki se vsako leto v juliju odvija po gorah Andore. Spada v med najtežavnejše v Evropi, morda celo na svetu, k čemer pripomorejo tele značilnosti tekme: - 233 km v enem kosu, 20.000 m vzpona in 20.000 m spusta, - 5 vrhov nad 2900 m, - 32 vrhov in prelazov med 2500 in 2900 m, - povprečna višina dirke 2200 m, - časovni limit 110 ur, - pot ni označena (označene so krajše dirke v sklopu prireditve, katerim se trasa občasno pridruži), tekmuje se po GPS tracku, - za večjo varnost se tekmuje izključno v parih, - tekmuje se v samooskrbi, na poti so le 4 postojanke, kjer dobiš svojo kramo, poješ in morda nekaj malega odspiš, - težavna orientacija, številni precej tehnični odseki, brezpotja, skalnat in gruščnat teren, strme trave, alpske močvare, strma snežišča, - nenehno prečkanje potokov, kakor ti pač uspe, vsekakor pa imaš v čevljih ves čas mokro, - velika nevarnost padajočega kamenja in zdrsa, - ekstremni vremenski pogoji: od +30 do -5, možnost orkanskega vetra, redne popoldanske nevihte z udari strele, točo, sneženjem. Midve sva v Andori nastradali dvakrat. Prvič leta 2017, ko mi je že po petih urah tekme v nogo priletela skala, ki jo je sprožil tekmovalec nad menoj, in mi nogo zlomila. Drugič takoj naslednje leto, ko se ni zgodilo nič in sva morali prigurati do cilja, preko lastnih meja. Evforija ni tek. Tudi tekma ni. Je srečanje s samim seboj in tistim, kar je zadaj.

28. marec 2019 ob 20.00
Durmitor 2019, Aleš in vsi ostali
Dare je letošnjo črnogorsko smučanje organiziral brezhibno. Za nekaj zanimivih vložkov je poskrbel veter, pa domači kužki, pa veter, pa še kaj. Bilo je res fajn, samo snega ni bilo ravno v izobilju. Pa smo nadoknadili pomanjkanje s pivom in še s čim. Kako je bilo, vam bomo skupaj povedali, saj za 2 dni, ki sem jih prebil v postelji, nič ne vem…

18. april 2019 ob 20.00
Borut Črnivec: Lyngen fjord 2019
Zlati remi 9:9 z nordijskimi bogovi

Lyngen fjord je ime fjorda okoli katerega smo posmučali večino vrhov, 2 turi od 8 smo pa naredili v Lyngenških Alpah, ki so na eni strani fjorda, stanovali smo pa prav na obali fjorda.

Pri Podutiku bo 29. maja 2019 ob 17.00 uri tradicionalni piknik in druženje turnih smučarjev, že dvanajsto po vrsti...
Več informacij

Konec januarja 2014 sem se na poti v Cervinijo ustavil v Chamonixu. Enajstič po letu 1950, ko sem sam obiskal Mont Blanc. Z vzpenjačo sem se povzpel na 3843m Aiguile de Midi. Pogled na Mont Blanc so mi prekrili oblaki. Misli pa so se znova vračale nazaj v čase ko sem tu plezal, pa tudi smučal po ledeniku Mere de Glace. Mnogo spominov se je v teh letih izgubilo, nekateri pa ne gredo v pozabo. Vedno pa se znova spomnim kaj novega, posebno če se sprehajam po razgledni ploščadi in zagledam vršace, kjer sem nekoč bil. Zato se rad vračam nazaj v te lepe in nepozabne kraje.
Turni smuk z Midija do Chamonixa je dolg 17 km in sodi med najbolj obiskane v Alpah, predvsem zaradi dostopa z žičnico. Obenem pa je nevaren zaradi ledeniških razpok. Obkrožajo ga številni štiritisočaki in visoke stene, ki vabijo alpiniste, da se preskusijo. Najmogočnejša med vsemi je stena Grand Capucina. Ko sem bil prvič pod njo (davnega leta 1950) še ni bilo nobene plezalne smeri. Danes je seveda “plezalsko” obdelana. Težavnost nekaterih pa sega kar v najvišjo težavnostno stopnjo. Klasično smer po grebenu pa sva preplezala s Cirilom Debeljakom leta 1954. Takrat je bila to najtežja smer slovenskih alpinistov v Zahodnih Alpah.

13. junij 2019 ob 20.00
Aleš Seliškar in ekipa: Smučanje z vulkanov Kamčatke

Naj bo tokrat za napovednik in vabilo prost prevod pesmice našega vodnika Aljoše - Aleksa Belousova:

Pridi na Kamčatko na sprehod
Videl boš vulkane, ki dihajo, in pihajo
Ogromna pobočja
In tla kot na Marsu
Tako tiho je in mirno
Lahko slišiš Zemljo
Očetje so hodili tu in se vozili Lunohodi
Ta svoboda te ne obremenjuje
Tu lahko najdeš vse in nič
In nič je isto
In tvoje življenje bo odtlej razdeljeno
Na pred in po - Kamčatki

Letošnja sezona, ki še ni izzvenele, je ponudila obilico snega in s tem veliko priložnosti, za uživanje v vseh vrstah zavojev. Pred prehodom na poletne dejavnosti bomo pokazali turnosmučarske podvige v prvem delu sezone. To je priložnost, da pokažeš in poveš kaj več o svojih turnih smukih.

Poletne dejavnosti se bodo počasi umaknile turnosmučarski sezoni, pred tem se bomo ponovno zbrali in pokazali poletne podvige.To je priložnost, da pokažeš in poveš kaj več o svojih kolesarskih, pohodnih, plezalnih, veslaških, jadralskih in drugih dogodivščinah.

Spomnimo: Cici in Mucki sta lani premagali eno najtežjih gorskotekaških preizkušenj prek andorskih Pirenejev: 233-kilometrsko Evforijo. Ta jima je dala vetra, a sta se z obilo zagrizenosti, srboritosti in trme prebili skoznjo do zaslužene "evforije". Še istega poletja je Cici spet popeljala mulce Vzgojnega zavoda Kranj na tradicionalno pešpot od Kranja do Pirana. Kot priča številnim vzponom in padcem, dvomom, majhnim borbam, navalom navdušenja od drobnih zmagah je spoznala, da se jim na poti dogajajo natanko takšne stvari, kot se ultrašem na najbolj prestižnih vzdržljivostnih prireditvah. Nastala je knjiga Evforija, kjer preplete oba dogodka v eno samo zgodbo s sporočilom, da vsak korak za korakom zmore vse. Knjiga je prežeta s humorjem in iskrivostjo, kar poznamo že iz Cicinih TS poročil, bogatijo pa jo še razmišljanja o teku in življenju na sploh ter nepogrešljiv pridih samoironije. Vabljeni na literarno-potopisno predstavitev. Odlomek iz knjige: "Če bi le lahko, če bi bil tam, bi ga na gobec. Tistega, ki si je izmislil vse to, ki me je v to pahnil in ki nas za nameček še zavaja. Oprla sem se na palice in premišljevala, če bi odleglo, da znorim. Da tulim, mlatim naokoli in raztrgam opremo. Da pošljem v k...c ves svet. Najbrž ne bi. Še vedno bi se morala vrniti dol in še vedno bi me čakal klanec na oni strani. Le še bolj izpraznjena bi bila. Obrnila sem se in se vrnila k razpotju."

17. oktober 2019 ob 20.00
Darja in France: Iberska visoka planota ali Madrid z okolico

V času daljšega bivanja v Madridu sva spoznavala njegovo bližnjo okolico. Ogledala sva si mesta z mogočnimi katedralami, starimi univerzami, trdnjavami in akvadukti, kakor tudi propadajoča nekdaj cvetoča mesta. Poskusila sva nekaj plezališč, se sprehajala po gorah in celo smučala v pogorju Sierra de Guadarrama, skoraj na pragu Madrida. Seveda pa sva spoznavala tudi najvišje ležečo evropsko prestolnico, s parki, palačami in muzeji. Nekaj vseh teh utrinkov vam bova poskusila prikazati v tej predstavitvi.

7. november 2019 ob 20.00
Mišo Jenčič: Livigno in utrdbe na francosko-italijanski meji - dve vrhunski področji za gorsko kolesarjenje

Tradicionalno prečenje Alp na kolesih ("Transalp") je letos izostalo, zato smo obiskali Livigno, kjer se ponujajo številne možnosti za gorsko-kolesarske ture. Tam kolesarjenje (v narodnem parku Stelvio!) tudi na razne načine spodbujajo in ne prepovedujejo kot pri nas, le za malo zdrave pameti in strpnosti prosijo. V Livignu in okolici smo naredili pet čudovitih tur, še enkrat toliko pa sva jih naredila mesec dni kasneje po cestah in mulatjerah do utrdb Maginotove linije (in starejših) na francsosko-italijanski meji.

14. november 2019 ob 20.00
Boris Milikič: Najboljši čas za obisk Španije je ponavadi spomladi ali v jeseni

Najboljši čas za obisk Španije, ko ne smučate, je ponavadi spomladi (od maja do junija) ali v jeseni (od septembra do novembra). Tako je bilo treba dvakrat iti v Španijo. Kaj pa je na poti po Španiji dih jemajoče: mivkaste plaže na Costa del Sol, prazgodovinski dolmeni pri Antequeri, skalovje vseh oblik na gori El Torecal, vrtovi Alhambre v Granadi, muslimansko krščanska cerkev La Mezquita v Córdobi, flamenco v Sevilli, Puente Nuevo čez kanjon v Rondi, Puerta del sol in tapasi ( Mercado San Miguel) v Madridu, .. Ker je bilo treba iti dvakrat na dva različna kraja (Andaluzija in Madrid) sva šla najprej z Dragano na krožno potovanje po Andaluzija (Malaga, Antequera, El torecal, Granada, Sierra Nevada, Cordoba, Sevilla, Cadiz, Gibraltar in Fuengirola ), Drugo potovanje pa je bilo solo odkrivanje Madrida in okolice (Toledo) in še test mojega znanja Španščine, na primer: soy esloveno. Hablo un poco de español. Como esta?

21. november 2019 ob 20.00
Roman Robas: Pogovor ob štirideseti obletnici vzpona po zahodnem grebenu na vrh sveta

Z Romanom Robasom, članom odprave na Mount Everest, se bomo vrnili v leto 1979.Ob diapozitivih posnetih na odpravi se bomo pogovarjali o pripravah na odpravo, o delu na gori, o poteku vzpona in vrnitvi domov.

Čeprav je lahko biti general po bitki, a vseeno - malo teorije (ampak res malo), v glavnem pa na konkretnih primerih: bi se dalo predvideti nevarnost plazu, kaj nas je presenetilo, pravilno oziroma nepravilno ravnanje udeležencev.... Pa ne mislimo, da to znanje potrebujejo le turni smučarji.

Prednovoletna turnosmučarska zabava bo pri Žibertu. S seboj prinesi darilo v vrednosti 7-10 € (za srečelov) in predvsem veliko dobre volje.

12. december 2019 ob 18.30
Tradicionalno srečanje ob obletnici ustanovitve Turnega kluba Gora na Šmarni gori

V četrtek 12.12.2019, bo naše tradicionalno srečanje na Šmarni gori ob obletnici ustanovitve Turnega kluba Gora. Pričetek praznovanja bo več ali manj točno ob pol sedmih. Za vse, ki jih je strah ponoči same hoditi se bodo okoli pol šeste ure spontano organizirali skupinski pohodi z različnih parkirišč. V primeru snega je obvezna popolna turnosmučarska oprema, v vsakem primeru pa prinesite s seboj veliko dobre volje.

5. december 2019 ob 20.00
Aleš Seliškar: Slovenska turno kolesarska pot z zvončkom, vlakom in kolesom

50.000 višinskih metrov in 1.800 km dolga kolesarska pot je bila ravno pravi izziv za začetek tretjega življenjskega obdobja. In res je bilo fino. Prevozil sem jo v 14 od eno do štiridnevnih delih. Skoraj vedno sem za prevoz do začetka in konca etap uporabil vlak in bil prijetno presenečen nad Slovenskimi železnicami. Pot me je vodila po znanih in neznanih poteh, gor in dol po Sloveniji. Bilo je zanimivo in zelo lepo, kaj več pa na predavanju!

---gora
3.19.27.178(0)
65997 (38586,35,27376)
2719 (1734,0,985)
www.turni-klub-gora.si

Arhiv preteklih aktivnosti Turnega kluba po letih