Pretekle aktivnosti TK Gora

S seboj prinesi darilo v vrednosti 7-10 € (za srečelov) in obilo dobre volje!

Tirolska, dežela med Padsko nižino in Bavarsko zajema Tirolsko, Vzhodno Tirolsko in Južno Tirolsko, ki sega vse do Gardskega jezera. To je dežela neskončnih možnosti za ljubitelje gibanje na prostem: od pomladanskega turnega smučanja, poletnega prečenje ledenikov, kopanja v številnih jezerih, plezanja in feratiranja, do jesenskega kolesarjenja in pohajanja po gorah. Vmes pa še slikovita in živahna mesta in vasi. Da o cmokih sploh ne govorimo. Predstavila bova utrinka z nekaj najinih zadnjih obiskov.

Aljažev stolp že 120 let stoji na vrhu Triglava, 2864 metrov nad morjem. Je izjemen kulturni spomenik. Kdo in zakaj ga je postavil, kdo in kako je skrbel zanj, kakšna je bila zgodovina stolpa, kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev? Ta vprašanja so bila izhodišče za strokovno analizo spomenika in konservatorski načrt, ki ga je v letih 2009 in 2014 izdelal Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije. Aljažev stolp je namreč zelo izpostavljen vremenskim vplivom, kot so veter, dež, sneg, zmrzal, sonce. Za nekatere poškodbe pa je odgovoren človek: množice obiskovalcev, podpisovanje na stolp, plezanje nanj, nestrokovne prenove … Njegova zgodovina, ki je na svoj način tudi zgodovina Slovencev od konca 19. stoletja, je bila podlaga za dokumentarni film in potujočo razstavo, znotraj the projektov pa je nastala rekonstrukcija stolpa v naravni velikosti, prav takšnega, kot ga je leta 1895 postavil župnik Jakob Aljaž. Naj bo film spodbuda k premisleku o pomenu Aljaževega stolpa in o načrtih, kako zaščititi in ohraniti za prihodnje generacije ta ranljivi spomenik, s tem pa ohranjati zapuščino Jakoba Aljaža in mesto, ki ga ima njegov stolp v slovenski zgodovini in v zavesti Slovencev.

Naša prečenja Alp s kolesi po stezah in starih vojaških cestah so postala že tradicionalna. Letos smo začeli ob Ženevskem jezeru, se preko smučišča Avoriaz spustili v dolino Rhone, se ovili okoli Mt. Blanca, nadaljevali mimo Lac de Tignes in zaključili po Hanibalovih poteh čez prelaz Mt. Cenis do kraja Susa. V 8 dneh smo se naužili veličastnih razgledov in lepih spustov, pa se tudi dobro namigali ob vzponih in trpeli v tropski vročini. Uživali smo v dobri kulinariki in celo malo smučanja ter vodnih športov smo si privoščili.

Mojca Krivec, Boris Milikič, Aleš Seliškar: S kolesom ob Donavi od Dunaja do Budimpešte in od Beograda (skoraj) do Črnega morja

Kolesarjenje ob Donavi je zabavno, lepo in dobro. Avstrija in Madžarska sta nas razveseljevali z urejenimi kolesarskimi potmi, Slovaška pa makadamsko pretresla. Srbija je lepo označena in nadvse zabavna, Romunija in Bolgarija pa polni presenečenj in zelo, zelo vroči. Ima pa zato Črnomorska obala prijetnejšo klimo in Donavska delta je pravljično lepa.

Ogled dežele vzhajajočega sonca, dežele nasprotij, zgodovine, visoke kulture in vešče ter inovativne družbe, usmerjene v prihodnost. Ob sprehodih po čudovitih vrtovih in bambusovih gozdičkih začutimo mir. V tem jesenskem času uživamo v naravi, ko javorji spreminjajo svojo barvo, starodavno kulturo spoznavamo ob ogledu številnih templjev. V Hirošimi pa obujamo spomine na najbolj žalostno zgodovino Japonske, ki se ne bi smela nikoli zgoditi.

Na uvodnem jesenskem predavanju bomo pokazali vrhunce poletne sezone v besedi in sliki.Vabljeni.

Letošnja sezona je ponudila veliko priložnosti, ki še niso povsem izzvenele, zato bomo pred prehodom na poletne aktivnosti pokazali turnosmučarske podvige v prvem delu sezone.

Da Venezuela je nekaj posebnega: v rokah smo držali skoraj štiri metre dolgo anakondo, se vozili med aligatorji, lovili barakude, zajemali sapo v Andih, se skozi džunglo prebijali proti 978 metrov visokemu angelskemu slapu, najvišjega na svetu, se srečali z Indijanci v delti Orinoko, lenarili na arhipelagu Los Roques … Skratka, doživeli smo skrivnostno lepoto v narodnih parkih Venezuele, izven njih pa bedo ljudi, živečih v mestih (!?).

Carros de foc (OgnCarros de foc (Ognjene kočije) je krožna pot v nacionalnem parku Aigüestortes i Estany de Sant Maurici v Katalonskih Pirenejih, ki je vedno bolj obiskana tudi v zimskem času. Park je na gosto posejan s preko 200 ledeniškimi jezeri in je enostavno dostopen tako iz francoske kot iz španske smeri. Videli smo nekaj osupljivo lepih in samotnih predelov in presmučali na ducate flank, dolinic in ravno prav redkih borovih gozdov.

Marjana Duhovnik, Matej Ažman, Barbara in Mišo Jenčič: Korzika in Gran Sasso

Letos je tako naneslo, da smo kar dvakrat smučali na rahlo eksotičnih turnosmučarskih destinacijah. Najprej smo šli na Korziko, kjer smo imeli precej smole z vremenom, a smo vseeno uspeli narediti dva turna smuka, predvsem pa smo se orientirali za -upajmo - bodoče obiske. No, pred vrnitvijo domov smo naredili še ovinek v francoske Alpe, kjer smo dodatno potešili naše smučarske želje. Drugič pa smo šli na sredino italijanskega škornja, v Abruzze. V skupini Gran Sasso smo naredili par lepih turnih smukov. Vtise z obeh smučarij bomo združili v tokratnem predavanju.

16. februarja 2015 smo se mimo vabljivo obloženih nasadov pomaranč zapeljali proti Platoju Omalos 1100 metrov visoko. Sneg je sicer zapadel nekje do 800 metrov nad morjem, vendar ga je bilo na platoju že več kot meter. V krasnem pomladnem vremenu smo se povzpeli na Psilafi (1984 m). Navdušeni smo odsmučali do izhodišča, dodali v nahrbtnike še nekaj opreme ter se povzpeli do udobne koče Kalergi (1650 m). Vse je kazalo, da bo to končno ena uživaška tura z našimi francoskimi kolegi. Toda Zevs je imel z nami druge načrte, preden nas je otovorjene s smučmi izpustil na obalo Libijskega morja ... Turnosmučarsko avan(turo) po Kreti je zakuhala Majda Šmit,ob slikah jo bo serviral Damjan Slabe in s kakšno pikantno prigodo dodatno začinila Lidija Honzak.

...nekje sredi marca se odpravljam na pot. Preverit kam se izliva Sava, pa Donava. Potem pa ob obalah Balkana, vse tja gor do Solkana. Tam okoli 5000 km bo naneslo. V kajaku.... Štiri leta so minila od tega zapisa. Spomini na trimesečno potovanje sproti oživljajo pri pripravi te predstavitve. Lepi. Težave že davno pozabljene. Še vedno pa se sprašujem, zakaj tega ni nihče poskusil že prej. Mogoče je bila res malo nora ideja.

Čeprav smo to verjetno že večkrat slišali ne bo odveč, če še enkrat ponovimo.

V švicarske alpe se vedno odpravim z vso resnostjo in spoštovanjem. To mi je ostalo še od taktat, ko sva z Vlasto plezali mogočne stene tamkajšnjih štiritisočakov.Tokrat ti bom predstavila skoraj 100 km dolgo popotovanje na smučeh, ki smo ga popestrili še z vzponom na Bernino. V megli in sneženju smo manevrirali med razpokami, v čudovitem sončnem dnevu vijugali po pršiču in si v koči privoščili razvrat. Barabarina turnosmučarska kiklica je nulatri proti tistim kiklicam, ki jih ženske nosijo po tamkajšnjih kočah :) Mogoče me bodo misli odnesle še nazaj v čas, ko so mi smuči služile zgolj za lažji dostop do sten. Tura je zelo lepa in bolj malo znana zato pridi, ker opisov v vodničku ni.

Novembra, ko so bili pri nas kratki in turobni dnevi, sva pobegnila v Nepal, kjer sva s kolesom opravila klasični treking okoli Annapurn. V lepem sončem vremenu sva prečkala prelaz Thorong La (5416 m) in uživala v razgledih, vzponih in v spustih. Spremljali so nas nasmejani otroci, prijazni domačini in zanimivi sopotniki z vseh koncev sveta. Chang, jakovi zrezki in dal bhat pa so nam dajali potrebno energijo.

Potikanje po Ala Arči, raziskovanje Nebeškega gorovja, prebijanje preko hudournikov in divjih rek, spotikanje po ledeniški moreni, sij polne lune, jutranji obred s kolondontom, jurte in nomadi, ogromne črede konj, namakanje v slanem jezeru in kirgiškem morju, šašlik in »riba žarenaja«, posebnosti »slovanščine«, lubenice in melone, naše pivo in kirgiški konjak, svetlolase Rusinje in prisrčne kirgiške djevuške………na potovanju je res vsak dan nova zgodba.

Janez Kavar, Aleš Guček,Ljudmila Bokal: Predstavitev Biltena o Rudolfu Badjuri

Rudolf Badjura je z druščino DREN iz Ljubljane po letu 1910 začelo s turami na smučeh v slovensko srednje- in visokogorje. V avstro-ogrski vojski se je seznanil z alpinsko-nordijsko tehniko in znanje prenesel domov. Posvetil se je poučevanju smučanja z organizacijo tečajev, poskrbel za slovensko smučarsko terminologijo, na področju smučanja na veliko širil to novejšo športno življenje med Slovenci. Njegov velik prispevek je s področja turizma, predvsem obiskovanja gora poleti in pozimi s svojimi vodniki.

Spoznala sem pred-monsunsko vreme v Delhiju, prijetno poletje v Kashmirju in se dričala po snegu v predgorju Himalaje. Kjerkoli že si pa ima Indija to sposobnost, da zaposli vse čute. Včasih jih močno razvaja s svojo barvitostjo in bogastvom okusov, drugič pa se obrne v svoje nasprotje.

---gora
3.144.12.205(0)
63039 (36634,35,26370)
2589 (1671,0,918)
www.turni-klub-gora.si

Arhiv preteklih aktivnosti Turnega kluba po letih