Pretekle aktivnosti TK Gora

Prvič sem se se odpravil (sam!) v Ameriko pri štirih letih, vendar nisem prišel dlje kot do prvega ovinka nedaleč od domače hiše. Od takrat se je moja percepcija te obljubljene dežele precej spremenila. Danes je ob misli na ZDA ena mojih prvih asociacij potepanje po narodnih parkih Arches, Grand Canyon, Capitol Reef, Bryce Canyon, Zion, Yellowstone ... kjer je preprosto lepo. Tudi moj drugi obisk Utah je po zaslugi Franka vodil preko Kanade, kjer sva z Janezom odtekla Calgaryjski maraton (ob tekaških podvigih Cici in Mucki mi je to kar nekako nerodno omenjat), a doživetje tekaškega zidu je bila zanimiva izkušnja. Vse ostalo je bila ena sama poezija barv (in oblik). Več v četrtek 12. januarja 2017 ob 20.00 uri v gostilni Žibert v Tacnu.

Manj znane smučarske podobe od pradavnine od portretov, preko umetnosti, fotografij, nenavadnega smučanja, turnih dogodivščin, brutalnega nemškega stolpa, žičnic do karikatur, kot se za nas smučarje veseljake spodobi. Zanimiv smučarski tutti frutti, ki se dotakne marsikaterega področja bele opojnosti. Tako si nam ne bo treba podrobno ogledati posameznih področij, ker bo vse na pladnju v enem samem večeru.

Že dolgo sem imel željo obiskati svet pod Everestom,pa je vedno kaj prišlo vmes.Januarja pa pride mail "Himalaja še nikdar tako poceni"in potem nisem dosti razmišljal in sem se odločil. Zbralo se nas je 14 in prvega novembra smo odleteli proti Nepalu,kjer smo si najprej ogledali Kathmandu,potem pa preko Lukle odleteli hribom naproti.Trek je potekal 15 dni in na poti smo imeli kaj videti.Če se boste udeležili predavanja,bom z veseljem z vami delil te trenutke.

Odpravo Denali Kamnik 2016 so sestavljali člani AO in TSKO Kamnik Cene Berčič, Bogdan Jamšek, Lado Kladnik, Pavel Ocepek, Ivan Resnik, Vital Vek in Peter Zarnik. Denali (6190 m) je najvišja gora v Severni Ameriki. Ime v domorodskem jeziku kojukon pomeni »visoko«. Do se leta 2015 se je gora imenovala Mount McKinley. Čeprav napori odprave zaradi poslabšanja vremenskih razmer niso bili poplačani s pogledom z vrha, pa je bilo alpinistično in turnosmučarsko hribolazenje v polarnih razmerah izjemno in nepozabno doživetje, katerega del bo s sliko in besedo skušal čimbolj avtentično predstaviti član odprave Bogdan Jamšek.

Iz družbe idealističnih, celo romantičnih in v gore zaljubljenih rosno mladih ljudi je na Slovenskem v obdobju med obema vojnama nastala močna planinsko-športna in kulturno-vzgojna organizacija – Turistovski klub Skala. Obdobje delovanja Skale velja za eno najbolj vsestransko bogatih v slovenski gorniški zgodovini. Iz vrst skalašev je izšlo mnogo odličnih alpinistov, smučarjev, sankačev, gorskih reševalcev, fotografov, literatov, predavateljev in filmskih ustvarjalcev.

Velik del tega v zgodovinskem orisu prinaša pravkar izšla monografija o tem elitnem slovenskem gorniškem klubu. Vsebino knjige in zgodbo o skalaših po predstavil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Izkoriščanje posebnih meteoroloških podatkov in napovedi za lepša gorniška doživetja.

Ko je Thierry v enem zadnjih sporočil pred našim odhodom na Škotsko zapisal, da je »tam vreme zelo zahtevno« in dodal »celo bolj kot na Kreti«, nam je bilo jasno, da tudi tokrat ne bomo imeli turnosmučarskih počitnic. Nekoliko bolj spodbudna je bila novica, da na Highlandu sneži. Na koncu so se stvari precej obrnile: če odmislimo, dež, veter in sneženje, vreme niti ni bilo tako zelo slabo, snega pa na vendarle ni bilo v izobilju. Je bil pa zato vsak zavoj toliko bolj doživet. Kako natanko je potekla naša tokratna turnosmučarska avantura s francoskimi kolegi A.S. C.E.A. Grenoble, bova predstavila Lidija H. in Damjan S.

V začetku julija 2016 smo se odpravili na Kavkaz. Bilo nas je sedem, tri dekleta, štirje fantje, trije različni odseki. Mladostniška zagnanost, izkušnje starejših, jin in jang, ravno prava kombinacija, zraven pa še želja po raziskovanju novega sveta. Svoj novi dom smo si našli v alplagerju Bezengi, 2200 m visoko. Od tam se je lepo videlo na okoliške vrhove, nekje zadaj pa se je skrivala veličastna Bezengijeva stena. Takoj nam je bilo jasno, da so gore daleč in da tu ni lahkih vzponov. Najprej smo se aklimatizirali na lažjem štiritisočaku Ukju. Sledili so zahtevnejši vzponi, v skali in ledu, v mešanih navezah, v snežnem viharju in ponoči. V vmesnem času smo se v bazi regenerirali in čakali lepo vreme. Tu je bil na voljo ves komfort, od restavracije, trgovine, do okusne »zapekanke«, piva in celo pralnih strojev. Veliko zgodb se je nabralo v tem času. O uspešnih vzponih, abecedi ruskega alpinizma, družabnih wcjih, Elanovi palici sredi Kavkaza, cenah piva in kave, pištoli na letališču, šefu kampa Aliju in njegovi "ženi", večerih pri Tonji in o večno namrgodenem Alimu pa boste več izvedeli na predavanju.

»Na severu je vedno sneg in vedno je veliko snega« smo rekli, ko smo v začetku novembra kupili letalske karte za Trömso. Pa smo imeli bolj srečo, da je tik pred našim prihodom zapadel sneg. V Trömso smo prišli v snežnem metežu. In potem je bilo samo še fantastično. Bele ceste, neskončna pobočja nezvoženega najboljšega pršiča, pravljično lepi fjordi in mi in najboljše pivo (saj po ceni sodeč). Še bolj se bomo pa hvalili na predavanju in vam povedali in pokazali kako je bilo.

Pri Podutiku bo tradicionalni piknik in druženje turnih smučarjev, že deseto po vrsti. Drugič pa bodo podeljene tudi nagrade za naj fotografije, objavljene v tej sezoni na spletišču Razmere v gorah. Na piknik ste vabljeni vsi, ki pišete ali berete poročila na našem spletišču ter tudi vsi drugi, ki vam je všeč turno smučanje.

Prosimo vas le, da udeležbo na pikniku najavite najkasneje do 22. maja 2017 po elektronski pošti: seliskar.ales@siol.net z navedbo imena in priimka udeleženca. Prvih 50 prijavljenih bo prejelo sponzorsko darilo - bidon. Prispevek, ki ga boste plačali na pikniku, je za posameznika predvidoma 18 evrov.

Do prostora za piknik iz ljubljanske obvoznice zavijete na odcep za Podutik in pri prvem semaforju zavijete levo ter po makadamski cesti tik ob avtocestnem priključku do cilja. Podrobnejši prikaz poti boste našli na spodnji sliki ali na spletni strani: www.pikniki.si/piknik-prostori/piknik-pri-kozolcu

Letošnja sezona je kljub manjši količini snega ponudila veliko priložnosti, ki še niso povsem izzvenele, zato bomo pred prehodom na poletne dejavnosti pokazali turnosmučarske podvige v prvem delu sezone.To je priložnost, da pokažeš in poveš kaj več o svojih turnih smukih.

Poletne dejavnosti se bodo počasi umaknile turnosmučarski sezoni zato se bomo ponovno zbrali in pokazali poletne podvige.To je priložnost, da pokažeš in poveš kaj več o svojih kolesarskih, pohodnih, plezalnih, veslaških, jadralskih in drugih podvigih.

Larapinta Trail je pohodna pot v osrednji Avstraliji preko narodnega parka Zahodnega MacDonellovega gorovja. Pot sama ni tehnično posebno zahtevna, je pa dolga in zaradi polpuščavske pokrajine zahteva kar nekaj načrtovanja. Zanjo sva v prvi polovici letošnjega avgusta porabila 15 dni in prehodila dobrih 250 kilometrov s skupno višinsko razliko preko deset tisoč metrov. Iz Alice Springs sva se odpeljala do konca ceste v Redbank Gorge ter se nato peš vrnila po dobro označenih stezah. Poti zelo vzorno vzdržujejo uslužbenci narodnega parka, ki tudi po potrebi polnijo tanke z vodo na ključnih mestih. Na treh mestih, ki so dostopna po cesti, je mogoče pustiti škatle z zalogo hrane in tako precej zmanjšati težo nahrbtnikov. Je pa ta še vedno precejšnja zaradi taborne opreme, nekajdnevne hrane in predvsem zaradi potrebne količine vode. Kljub zimi in nizkim nočnim temperaturam je bilo podnevi precej vroče in suho, saj baje že nekaj mesecev ni deževalo.

Kolesarska prečenja Alp so postala skoraj obvezen del naših poletij. Letošnjo traso je ponovno določilo vreme, saj smo imeli sprva precej druge načrte, a za južno strani Alp je bila vremenska napoved boljša. V precejšnji meri smo sledili frontni črti prve svetovne vojne, ki je za sabo pustila ogromno vojaških cest ter drugih zanimivih in žalostnih ostankov. Med številnimi vzponi in spusti smo bili nagrajeni s pogledi na Dolomite, jezera in vojaške utrdbe.

Jelena Justin: Himalajski treking v dolino Naar-Phu, s prelazi Kochumro, Yarcha in Kang la

Dolina Naar-Phu je zaščiteno področje, ki je bilo za javnost odprto pred 15-imi leti. Je nekdanja trgovska pot, ki je Nepal povezovala s Tibetom in Mustangom. V skritih nepalskih vaseh še ne govorimo o množičnem turizmu. Mistična pokrajina, ki s tibetansko kulturo navdušuje na vsakem koraku. Jesenske barve, modri storži, med divjih čebel, pred nami pa ves čas gorska veriga Anapurn z različnih zornih kotov. Bila je prava mala ekspedicija.

Predstavil bo nastajanje knjige o nevarnostih v gorah in nekaj zanimivih zgodb iz nje. V predgovoru k knjigi je Viki Grošelj napisal:
Janijeva knjiga je vseskozi zanimivo, napeto, mestoma tragično, pa tudi poučno branje, ki na nevsiljiv način prikazuje, kaj vse se nam v gorah lahko pripeti. Morda bo koga celo odvrnila od obiskovanja gorskega sveta. Veliki večini pa bo, kot dodatno znanje iz praktičnih izkušenj drugih, omogočila sprejemanje boljših odločitev in varnejši korak. Eni in drugi bomo s tem na področju varnosti le še pridobili.

Odpravo smo sestavljali člani TSKO in AO Kamnik: Pavel Ocepek, Tomaž Pibernik, Peter Zarnik in Bogdan Jamšek. Na vrhu je bilo minus 23 stopinj in okoli 50 km/h vetra (v sunkih seveda krepko več), kar je Chill (občutek mraza) -39 stopinj in že po nekaj slikah in požirkih čaja nismo občutili nobene želje več, da bi še kaj dalj časa vztrajali na vrhu.

Naš vtis glede Irana je daleč od tega, kar nam skuša sporočati v svetu prevladujoča propaganda. Gre za državo z izjemnim kulturnih bogastvom, v kateri so prijazni ljudje, ki znajo držati besedo.

Tradicionalno srečanje ob obletnici ustanovitve Turnega kluba Gora na Šmarni gori

To bo letos še posebej slovesno, saj praznujemo dvajsetletnico uspešnega delovanja našega kluba.

GR20 … Lonely Planet in National Geographic jo uvrščata med desetih najlepših trekingov na svetu, Korzičani jo reklamirajo kot eno najtežjih. Morala sva jo preizkusiti ☺

Skozi osrčje Korzike sva v kosu prehodila 210 km, polnih dogodivščin. Vsak dan drugi pogledi, drugačen tip poti. Večinoma je granit, steze so grobe, skalnate, redko prijetne za hodit. Ponekod lezeš čez balvane, grizeš v strmino iz sedla na sedlo, bredeš po naraslih hudournikih, drugod se sprehajaš po čudovitih grebenih. Vse ima svoj čar, svojo nepozabno zgodbo. Nič ni težko, pot postane stil življenja.

AO Rašica je ob 40-letnici izvedel alpinistično odpravo v Peru, v pogoje Cordilliere Blance in Cordilliere Huayhuash. Odprave, ki je bila izjemno uspešna se je udeležilo kar 14 članov AO Rašica. Vse zanimivosti pa v predstavitvi v sliki in besedi!

Kamničani smo se že leta 2016 odpravili proti Denaliju (sekcija 3+, op. Bajde Ambroz), vendar nas je vreme in vse ostalo obrnilo na T5. Ker smo imeli logistiko in vse ostalo dodelano, smo se lani v manjšem številu ponovno odpravili na Aljasko. Iz AO Kamnik smo ostali: Cene, Lado in Vital, pridružil se nam je še "Stari muc" Emil Tratnik iz Vojskega in tako smo 23.maja odrinili iz Brnika. Pogoji, da bo zanimivo so bili izpolnjeni in res je bilo, višje kot smo šli več, se je dogajalo.

---gora
3.133.119.66(0)
61183 (34973,35,26175)
2551 (1646,0,905)
www.turni-klub-gora.si

Arhiv preteklih aktivnosti Turnega kluba po letih