Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi e-Gora  TK Gora  Skala
ponedeljek 25.marec 2019 - 04:27 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (71)


Zadnjih 20 prispevkov



Stol (popravek) (Metod_Š, 24.03.2019)

Popravek k sliki, kjer se vidi vstop v grapo s SZ vesin (iz konteksta je že razvidno,kaj je prav). Vstop je levo (ne desno, kot piše pri sliki).

(izpolnitev zahteve za daljši tekst)
Popravek k sliki, kjer se vidi vstop v grapo s SZ vesin (iz konteksta je že razvidno,kaj je prav). Vstop je levo (ne desno, kot piše pri sliki).







Stol (Metod_Š, 24.03.2019)

Danes se z Janezom nameniva na Stol iz Medvedjega dola. Glede na nekatera druga poročila s senčnih strani upava na suh sneg v pretežno senčnih predelih Dolge riže in morda zgornjih vesinah Stola. Ogledovala sva si tudi smučarsko smer ob SZ grebenu, a se mi je zdela prejšnji teden z Ovčjega vrha premalo zalita, te zadnje padavine pa niso stanja na prehodu z zgornjih vesin v grapo direktno dol nič izboljšale. Tako napredujeva po Dolgi riži po že narejeni smučini navzgor in res je v spodnjem delu suh uležan pršič z nekaj rahle skorje. Višje zgoraj je malo pomrznjena gosta kloža. Zavijeva v levo grapo, ki najbolj direktno pripelje pod vršni del Stola. Tu z leve ugledam grapo, ki se skoraj gotovo spušča z zgornjih SZ vesin Stola, in si jo zapomnim. Z vrha sprva odsmučava na jug, ker po grebenu ni možno, nato pa ujameva prehod na SZ vesine nekaj nad izstopom plezalne poti na Stol. Flanka je ravno idealno odpuščena, deloma star trd sneg (ta je najboljši), deloma zaplate napihanega novega (te bolj zavirajo in je treba paziti). Ujameva vstop v omenjeno grapo, ki naju pripelje v Dolgo rižo. Tu notri je sneg zelo južen, a boljši na bolj osenčeni strani. V Dolgi riži se je sneg ojužil, zgoraj, kjer je (bila) gosta kloža, je vožnja sicer lahko tekoča, a zelo naporna. Spodaj, kjer je bil uležan pršič, je sneg tudi ojužen, a še vedno lahek za vozit. Po cesti se brez prekinitev pripelje do zgornjega parkirišča, naprej do spodnjega pa je treba trikrat za krajši čas nesti smuči.
Iskala sva torej neke vrste postaran pršič, našla pa krasno zgornjo izpostavljeno flanko, kar užitno grapo ter dokaj dober spodnji konec Dolge riže.







Rodica (Franci, 24.03.2019)

V poletni vročini smo se z Vogla odpravili proti Rodici.
Od lovske koči v Suhi smo se povzpeli na Lepo suho in nato ves čas po južnem grebenu vse do vrha Rodice.
Nazaj smo smučali klasično smer proti Suhi in kljub vročini imeli idealne razmere,po starem srencu.Izogniti se je bilo treba novemu snegu.
Potem je sledil samo še vzpon nazaj na Vogel in z gondolo v dolino.







Hochgasser (Mirov, 23.03.2019)

HOCHGASSER 2922m (23.marec 2019)
Kot prejšnji vikend štart iz Šempetra ob 3:30h, preko prelaza Monte Croce, tokrat za Lienz do vasi Tauer - parkirišče pri gostišču Tauernhouse (nv 1512m). Za razliko od Italije je tu parkirišče ob 6:30h že skoraj polno avtov turnih smučarjev, saj je tu izhodišče za številne turne smuke v okolici (Wildenkogel 3021, Abrutter 2979, Kratzenberg 3022....proti Z in Hochgasser 2922, Reigelkopf 2920, Silingkopf 2858...proti V). Smučke si nadenemo takoj za gostiščem in nadaljujemo po dolini, ob potoku Tauernbach. Pred vasjo Wohlgemuthalm (~ 500m od izhodišča) pogledamo na zemljevid in vidimo, da bi morali že kmalu za vasjo zaviti v breg proti SV. Nadenemo si srenače in zagrizemo strmo v breg in ves čas rahlo prečno v desno do manjšega platoja na višini ~ 1900m (Venedigerbrick). Tu se priključimo ostalim smučarjem in nadaljujemo do koče Grunseehutte (nv 2245m) ob istoimenskem jezeru. Po levi strani nadaljujemo mimo jezera Scwarzsee in v dolgem desnem loku do manjšega sedla na nv 2500 m ob jezeru Grausee. Tu zopet zavijemo v desno proti SV čez širno pobočje in po 200 vm rahlo proti levi do našega cilja ki ga dosežemo v 3h.
Nagrajeni smo s prekrasnimi razlegi na prej omenjene turnosmučarske cilje, ter z markantnima Grossvenedigerjem in Grosgrocknerjem.
Na vrhu se zadržimo skoraj celo uro, nato zgornji del presmučamo po levi strani našega vzpona, do prej omenjenega manjšega sedla, od tu naprej se držimo desne , kjer po obsežnem pobočju ki je na koncu dokaj strm prismučamo do platoja na nv 1900m. Nadaljujemo naravnost navzdol in skozi gozd prismučamo do avta.
Čudovita smučarija, lepo vreme, snega še dovolj za ponovitev ture na kakšnega od prej omenjenih tritisočakov.







Gaipahohe (Aleš_S, 23.03.2019)

V iskanju ene prijazne ture smo se odločili za Gaipahohe iz Innerkremsa. Kamere smučišča so obetale zgoraj dovolj snega, kaj nas pa čaka spodaj pa ni bilo jasno. Na smučišču so delale le žičnice na severnih pobočjih, na južnih, kamor smo bili namenjeni, pa ne. Iz parkirišča je zgledalo bolj travnato ampak smo hitro ugotovili, da je pot (ampak res samo pot) nad Gennsgrabnom debelo zasnežena. In tako smo bili hitro ven iz gozda in potem čez graben in po pobočju prečili proti vrhu. Bilo je kičasto lepo in skoraj samotno. Na vrhu smo bili popolnoma sami. Pogled na sever je razkril, da je Schwarzwand še vedno vreden obiska, tudi na Gaipahohe bi šlo iz severa razen zadnjih nekaj metrov, celo Peitlernock na jugu, je lepo zasnežen in zelo presmučan. Brez sončenja tokrat ni šlo. Ampak enkrat je treba dol. Odsmučali smo kar direktno proti izhodišču. Sneg je bil malo zmehčan ampak super za smučanje. Le sem in tja je malo pocukalo. Na začetku gozda smo prišli na smučarsko progo in po njej odvriskali do izhodišča in do piva na ležalnikih in toplem soncu... Je bilo kar težko vstati. Kljub toplemu soncu bo tura še nekaj časa v redu. Juhuhu! Mojca, France in Aleš







Čez Viševnik na Veliki Draški vrh (Franci, 22.03.2019)

Preko smučišča se sneg še drži ampak ga je bilo popoldne že precej manj.

Čez Viševnik sem odsmučal v zahodno grapo ki je bila dopoldne trda,spodaj pa so bile razmere že spremenljive z občasnim prediranjem.Potem sem preko Jezerc sledil špuri predhodnikov,ki pa so zaključili na Studorskem prevalu.Proti vrhu so bile razmere mešane.Star sneg lepo osrenjen,nov pa v mehkih kložah.

Za smučanje z vrha je bilo najbolje izbrati spihano podlago,ker je bil nov sneg zelo počasen.Pod Studorcem je bil sneg še suh vse do Jezerc.Tu pa spet pot pod noge in vzpon v poletni vročini na Srenjski preval.Od tu pa še čez Kačji rob do avta.







Kompotela (Jurij_Šoba, 22.03.2019)

Smučanje s Kompotele po Korenski dolini je navadno možno daleč v pomlad, ker se sneg usede med grapice in prehode med kuclji. Letos pa sem ujel zadnji vlak. Prehode je bilo treba na nekaj mestih že »preštamfati«. Smuka je bila večinoma dobra. Po 13. uri je zjutraj trd sneg popustil, napihani nanosi pa so postali prava zavora. Na osojnem Kržišču nad Kriško planino se je ohranilo 5 do 10 cm novega snega, ki me je ob povratku zvabil, da sem se vzpel še na ta vrh in odsmučal slabih 200 višincev do avtomobila izven še delujoče smučarske proge. Pot od Kriške planine do prelaza nad stanom na Planini Koren in nazaj pa sem moral prepešačiti.
Ta tura se lepo sklada z mojo smučarsko naravnanostjo, zato v čast včerajšnjemu Svetovnemu dnevu poezije prilagam skromno prigodnico.

POHODNIŠKI CREDO

Frirajder nisem, ki ob zori
bi rani pavdral že na gori,
da sneg bi brizgal vse do ksihta,
ker ne bi rad zamudil šihta.

Alpinec nisem, da bi z bajlo
v vetru strme štapne pikal,
da smučal bi po kuloarju,
naklone s kotomerom slikal.

Legenda nisem, ne ta prvi,
mi že pri vzponu sapa puha.
Ko kvadriceps hlasta po krvi,
še hujša v smuki je naduha!

Zato izberem turo blago,
pa gori, doli kot mi drago.
Problema ni, rad peš zavijem,
da lé kak nov teren odkrijem.

Čeprav so s trotlice motivi,
vseeno jih skrbnó urejam.
Že zdaj jih vedno znova gledam,
kako šele,
ko tur ne bo,
ko bodo le spomini!







Crete de Brouffiere, Dauphinejske alpe (Mac, 21.03.2019)

Med bivanjem v Grenoblu si izbiram ture kar iz Balkona, prvič sva šla s sinom na zahod v Vercors, na lep razgleden vrh, včeraj pa na dolg hrbet na vzhdni strani, Crete de Brouffiere, 2434 m, nad sedlom Pas de la Morte, 1368 m. Tura je obetala 950 m lepe smučarije. Začetek v gozdu na 1485m, nad 1850 se zateva postavi pokonci, gozd preide v posamične borovce, nato pa od 2100 planota ravna kot letališče (na vrhu hrbta je res an zemljevidu Topo France narisano letališče) a ne brez vzpona za nadaljnih 350 m. Za kaj več (le Taillefer 2857 m) pa upokojenci nekako nimamo več moči. Kakor se je gori dokaj ugodno pesjanilo, še srenačev nisem pogrešal, je bila smuka pa bolj tako, malo mešano od zahrbtnega apihanca, skorje, do lepo voznega pršiča, na žalost tega najmanj. Še v gozdu je bilo na voljo nesteto variant snega. Edino zvezno kvaliteto v spodobni dolžini je tako predstavljala poteptana cesta zadnjih 200 višinskih m. Zanimiv izlet, vreden truda pri smuki v skrajnem zahodnem robu oddaljenih Dauphinejskih alpah.







Kredarica (Peter_UL, 21.03.2019)

Taka je ta reč:
-z avtom se pride do garaž samo, če imaš malo višje podvozje in 4WD ali verige. Po rejliju s Sorentom smo bili na parkirišču sami cel dan. Dva avta sta parkirala malo za Kovinarsko kočo.

Novega snega je v dolini okrog 15cm, do Prgarce naraste na ca.40cm, nad njo, vse do Kredarice pa je večinoma spihan. Naši krpljarki sta zaradi cokle obupali že malo nad Prgarco, z Radotom pa sva imela za tak primer protistrup v obliki maže za pse.

Med spustom je potrebno najprej malce paziti na kak kamenček, potem gre kar dobro po zahodni strani Kalvarije do Kurice. Slednja ni bila bog ve kaj, saj je poskrbela za izrazito kložo. Pod pastirsko kočo se prikaže malo celca, paziti je treba še na zmrznjeno plazovino pod pršičkom nad gozdno mejo, nato pa sledi še rodeo do avta.

Lepo smo se namatrali Nataša, Barbi, Rado in Peter







Middagstinden 1072 m (BogdanJ, 21.03.2019)

Preselili smo se v Lyngen alps.
Nobena stvar ni za zmeraj in obdobje lepega in hladnega vremena (najmanj je bilo -17, v dolini seveda) se je zaključilo. Pričakale so nas jutranje temperature nad lediščem. Vseeno smo se ujeli z napovedano kratko periodo nedifuzne svetlobe in jo izkoristili za prvi hrib, ki je bil pri roki.
Od daleč je izgledal precej impozanten, ko pa smo se zakadili vanj, smo kmalu ugotovili, da smo cepine in dereze s seboj vlačili le za estetiko, občutek varnosti in da nahrbtnik ni bil preveč prazen. No ja, srenači so bili pa le dobrodošli.
Stopnjo nevarnosti plazov so v teh krajih določili na dvojko, čeprav je nočni veter prihajajoče fronte ponekod naredil kar "solidno" kložo.
Nekaj nad tisoč višincev vzpona je bila v primerjavi s prejšnjimi dnevi vendarle zaznavna sprememba.
Smučarija navzdol: precej trda, vendar ne ledena »streha«, potem pa čimprej v zavetrno flanko. Tam je nekaj in ali pa kombinacija med svežim napihancem in napihanim pomrznjencem. Ker smo še ujeli pravo svetlobo, je bila »matrnga« znosna, sem in tja je celo prešla v »juhuhu«. Kaj dosti več kot deset zavojev zapored na enaki podlagi pa skoraj ni bilo možno narediti. Ampak, kdor zna, zna in "tako se izpeče zanat". Za takšne »pejsaže« ni škoda vložiti kakšno kalorijo več energije v mišice.







Tegoška gora (Aleš_S, 21.03.2019)

Pa je prišla pomlad. Namenjen sem bil na Kladivo. Z avtom sem prilezel malo pod križišče za Kofce in Pungrat. Cesta je bila zvožena z motornimi sanmi. Snega pa na cesti ni ravno veliko, no avto se je odločil, da ga je preveč. Po cesti je šlo hitro s smučmi do Pungrata. Pobočja Kladiva so bila zelo slabo zasnežena. Edino kar je bilo vabljivo je bila grapa iz Tegoške gore proti Tegoški planini. In sem turo še malo podaljšal, pa ni bilo hudo saj je bilo prijetno toplo in kičasto lepo. Žleb je bil lepo zalit ampak sem se vzpel raje po grebenu, ki je bil kopen. Zadnjih 100 višincev je bilo pa treba s cepinom po zasneženem razu. Navzdol sem najprej malo potipal ali se ne bo kaj splazilo. Pa so južna pobočja že dobro predelana. In je bilo 500 višincev juhuhu. Spodaj sem malo priškrtal do dolinice in sledilo je še malo užitka. Potem pa malo vzpona in smuk na Pungrat. Celo po cesti je šlo čisto v redu, presmučal sem jo vsaj dve tretjini. Jutri bo verjetno že dosti slabše in se ne bo več splačalo. Juhuhu! Aleš.







Norveška - Otok Senja (BogdanJ, 20.03.2019)

Trendom se je težko upreti, še sploh, če so podkrepljeni s prepričljivimi priporočili. In tako se nas je na daljnem severu znašlo 9 kamniških TSKO-jevcev.
Prvih pet dni smo zavzeli otok Senja.
Pred našim prihodom je bilo obdobje slabega vremena in otoplitev, mi pa smo naleteli na mrzlo in večino lepo vreme. Razglašena je bila 3. stopnja nevarnosti plazov in kontrolni prerezi so potrdili, da je nekaj desetin cm pod novim snegom, neka graškasta plast snega, ki bi utegnila biti razlog za nestabilnost večjih snežnih površin. Zato smo se ekstremnih naklonin izogibali.
Napravili smo naslednje ture: Mikkelfjellet - 776 m, Husfjellet - 652 m, Skolpan - 779 m, Keipen - 938 m in Tredjefjellet - 899 m.
Starti so ob morju ali nekaj nad njim.
Snega je bilo več kot dovolj. Seveda je bil suh, v zavetrnih legah odličen pršič. Na legah, ki so izpostavljene vetru in teh ni malo, pa je bilo trdo, poledenelo, z zastrugi in tako naprej.
Smo pa z 1. delom zelo zadovoljni, saj so bile ture nad pričakovanji. Smučanje »v morje« je spektakularno, razgledi so fenomenalni, stroški pa niti niso tako veliki.







Savninjsko sedlo (ŠpehM, 20.03.2019)

Od 20-50cm novega snega, odvisno od smeri pobočja, nagiba, smeri vetra,... Luštna smučarija z vrha do Okrešlja, zadnjih 200vm že rahla, še lepo vozna skorja, drugače pršič - tudi vozen (če je kdo pozabil kakšen sneg je to).
Prismučaš se malo pod Okrešelj, sneg nižje sicer obstaja, vendar je samo za ambijent.

EPP: Tekmovanje v nedeljo bo, še je čas za prijave.
Še nekaj sprememb:
Prijava, štart, cilj, kosilo, podelitev, bo vse na Okrešlju,
Trasa proge je delno spremenjena, (malce lažja)
Prijavljeni imajo brezplačni prevoz opreme gor (8.00), dol (ko bo konec)

Pa se vidimo!

Prijave: https://docs.google.com/forms/d/1MmhzuXVgKeEiSlu7Ojyc4ZKSW2c-IAJQFDW5uYp5L7s/viewform?edit_requested=true







Romatenspitz (Aleš_S., 20.03.2019)

Zadnji zimski dan je bil zares zimski. Cesta od mitnice naprej je na pol kopna. Vendar so jo zjutraj še plužili. Je pa šlo brez verig in s pogonom na dve kolesi. Na parkirišču pod planino Jamnig se je trlo avtomobilov, kot da bi bil vikend. Moj cilj je bil Vorderer Geiselkopf prek Hagenerske koče. A me je močan mrzel veter že takoj preusmeril na Romatenspitz. Ko sem prišel iz gozda sem še malo poškilil na prvotni cilj, pa je bil tako lepo okrašen s snežnimi zastavami, da sem mu samo pomahal. Spodaj so pobočja spihana in ledena. Od kočic naprej pa je bilo vedno več pršiča, na vrhu že kakšnih 30 cm. Razen v nekaj zavetrnih delih je vseskozi pihal mrzel veter, ki je sproti zasipaval sledi. Pred mano je bilo za cel avtobus smučarjev - blizu 30, pa je bila njihova špura bolj malo uporabna. Čez vrh so se vlekle megle in tudi kakšne toplote ni bilo. Malo sem se bal, da mi bo množica predhodnikov "uničila" celo pobočje. Pa so bili k sreči tiste sorte, ki radi smučajo po smučinah predhodnikov. Odjodlal sem po svojem nedotaknjenem pobočju in pred kočicami zavil v dolino potoka, kjer me je čakalo še nekaj veselja in mimo Jamnigove koče do avta. Juhuhu! Aleš







Viševnik (Franci, 20.03.2019)

Zima se je poslovila na lep način.

Na zadnji dan zime so bile razmere na Viševniku povsem zimske.Včerajšnji pršič je veter nosil na vse strani,tako da ga je bilo več v zraku kot na tleh.
Okoli 11h pa je veter pojenjal in razmere za smučanje so bile zelo dobre.
Na južnem pobočju je bilo nekaj mehke klože ki pri smučanju ni bila moteča,nižje je bilo v gozdu še nekaj pršiča,preko smučišča pa še dovolj prostora za zadnje podpise to zimo ker jutri bodo že pomladni.

Glede na vremensko napoved bodo tudi temperature pomladne.







Vrh Ljubeljščice (Triangel) (Miha_D., 20.03.2019)

Težko je spregledati včerajšnje mične zapise o Zelenici, ki sta jih na Snežaku priobčila Primož in Urban. Zlasti omembo puhca, ki se v letošnji zimi na rodni grudi ni znašel ravno pogosto na turnosmučarskem jedilniku. Zato se mož, ki težko brzda svoj turnosmučarski nagon, ob takih zapisih zlahka odpove jutranji sokolski truplovadbi (predročitev, zaročitev, odročitev, naročitev (pira), poskok naprej in nazaj, pa malo v levo in desno, predklon, odklon, zaklon, priklon, uklon in druge gimnastične prvine) in se urno skobaca v avto in nameri na Ljubelj. V avto pahne še nekoliko zaspanega in krmežljavega Janeza, svojega turnega bff – ja (op. p.: bestfrendforever) in že moža pred sončnim vzhodom strumno odsopihata s parkirišča v breg. Pogled na sveže zasneženo čudalepo Zelenico sredi marca je kaj nenavaden. Turnega smučarja bolj sanjave pasme bi lahko zavedlo, da zre v januarsko zimsko pravljico. A moža, ki sta potrjeno pri zdravi turni pameti, dobro vesta, da se v marcu na dolgo in široko ne pametuje, ko nas vsemogočni obdari s snegom. Še preden se krava poščije do konca, mora turni smukač že stati na smučeh in jo jadrno brisati v zasneženi breg, da mu ga prej ne osuši sonce. Moža, ki se globoko zavedata teh veleumnih resnic, sta zato v poldrugi uri na vrhu Vrha Ljubeljščice (Triangla). Seveda ne sama, kajti brati znajo tudi drugi turni smukači.

Pela po celcu in relativno mehkem napihancu do koče na Zelenici je gigafantazmagorična. Štepanje sinusnih zavojev teče v baletno lahkotnem migoritnem slogu. Na smučišču pod kočo postane celec rahlo kompaktnejši - v naslednjih dneh zna iz njega nastati kloža -, ki turnega smučarja prisili v proaktivno smučanje, če želi ohraniti frekvenco in estetiko zavojev. Moža to oddelata mojstrsko. Na veselje smuči je snega nasulo toliko, da obstaja majhna verjetnost za bližnje srečanje s skalo ( P(skala) = 0,01 ) in moža sta topogledno imela veliko sreče ( P(sreča) = 1 ). Zadnjih dvesto metrov pred parkiriščem je sneg s fulom razrit, zato lahko turni smučar, ki trdoglavo vztraja pri visokofrekvenčnem štepanju zavojev in se noče sprijazniti z dejstvom, da je smuke žal konec in bo treba še malo na šiht, dobi tresavico.

Na predšihtnem turnem smuku, ki je visoko presegel pričakovanja, sta za vas uživala Janez & Miha.







Zelenica pa še malo (Jure, 19.03.2019)

Spodaj južni pršič, zgoraj suh. Nepovožene strmali sem še zlahka našel. Jutri bi že težje.
Potegnilo me je po včerajšnji špuri še proti centralni grapi. Pod grapo sem obrnil (sneženje, megla). Pri spustu se je razkadila. V še kar globokem pršiču, z malo nemoteče zapihane skorjice sem odvriskal navzdol.
Povozil nisem niti enega kamna.
Jutri bo menda podobno, vsaj dopoldne!







Viševnik (Franci, 19.03.2019)

Za kratek čas se je na Pokljuko vrnila zima in to sva danes z Denisom lepo izkoristila.Zapadlo je od 20cm snega spodaj do preko 30cm višje.Na grebenu od Plesišča naprej je bil spihan v zamete,južno pobočje Viševnika pa začuda nič in enakomerno zasneženo.
To sva v celoti izkoristila in v globokem pršiču odsmučala globoko proti gozdni meji.
Podobne razmere so bile vse do dna smučišča.







Pod Kriško steno (Damjan_S,, 17.03.2019)

Ko je Jure predlagal smuk izpod Kriške stene, sem bi takoj za, tako kot tudi Tadej. V teh koncih že kar nekaj časa nisem bil. Parkirali smo na odcepu pod Mihovim domom in ker smo bili zgodnji, s parkiranjem ni bilo zadrege. Smuči smo nesli do potoka. Tega smo prečili v skladu s pregovorom »Mladost je norost, čez potok skače kjer je most.«, takoj za tem pa smo stopili na smuči in tako je bilo vse do vrha. Precej je pihalo, veter pa na srečo le ni bili tako močan, kot teden dni prej v Podnu. Na vrhu sem našel bidon, lastnik ga lahko dobi, če se mi oglasi po e-pošti. Smučali smo po desni strani (gledano v smeri spusta). Na vrhu smo se skušali čimbolj izogibati svežemu napihancu, ki je prav nagravžno zaviral, srednji del je bil odličen, spodaj pa je bilo potrebno nekaj iznajdljivosti (in tudi previdnosti), da smo ujeli pot. Prismučali smo tako rekoč do mesta, kjer smo zjutraj stopili na smuči. Sledilo je še 10 minut tovorjenja smuči na ramenih. Razmere so se danes gotovo precej spremenile. Je pa tura še povsem aktualna, še zlasti, če ti obveznosti narekujejo, da moraš biti do 12.00 ure že doma, kar mi je uspelo do minute točno.







Sestopna grapa v Koroški Rinki (ŠpehM, 17.03.2019)

Kot vsako leto, tudi tokrat pripravljamo reševalci GRS Celje turno smučarko tekmovanje na Okrešlju. Včeraj smo pregledali traso tekmovanja in naleteli na odlične razmere v Sestopni grapi v Križu, ki bo del tekmovalne proge. (le gor, da se ne bo kdo ustrašil)
Start, prijave in podelitev bo letos na Okrešlju, prijavljenim bo omogočen prevoz opreme s tovorno žičnico.

Letos je v sklopu tekmovanja tudi možnost netekmovalne - navijaške kategorije, ki udeležencu omogoča prostodušen odhod na označeno progo, kosilo in sodelovanje na žrebanju praktičnih nagrad.

Vabljeni tekmovalci, netekmovalci in navijači.







*** pico
NovaVsebinaVse.html - V1.5-130309(krim)
RazmereMenu.html - (1903250300)
NovaVsebinaVse.html



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS